Postcarding Lower Styria
Razglednice so se kot priljubljeno sredstvo množičnega komuniciranja uveljavile v približno istem obdobju, ko so se na Spodnjem Štajerskem razmahnili t. i. nacionalni konflikti. V okviru našega projekta bomo zato raziskali vlogo in pomen razglednic pri oblikovanju podob in predstav o tem tradicionalno dvojezičnem delu kronovine Štajerske. Znano je sicer, da je bilo za to področje še globoko v drugo polovico 19. stoletja v splošnem značilno miroljubno sobivanje nemškega in slovenskega jezika, toda razmere so se v naslednjih desetletjih precej spremenile, saj so se na celotnem ozemlju habsburške monarhije začela oblikovati nacionalistična gibanja, ki so si načrtno prizadevala za nacionalno mobilizacijo množic. To je bil razlog, da jezik odtlej ni bil več razumljen zgolj kot sredstvo komunikacije, ampak tudi kot emblem posameznikove nacionalne pripadnosti in identitete. Kljub temu so slovensko in nemško govoreči prebivalci na Spodnjem Štajerskem tudi v tem obdobju še naprej živeli skupaj, si delili to ozemlje in v vsakdanjem življenju komunicirali med seboj. Slovensko in nemško govoreči prebivalci tako niso tvorili dveh nepredušnih etno-lingvističnih skupin, pa četudi je kasnejše zgodovinopisje to zelo rado zatrjevalo.
Izhodiščna podmena projekta je torej, da razglednice kot zgodovinski vir lahko ponudijo nastavke za zgodovinopisno razlago, ki se zelo razlikuje od tradicionalističnih nacionalno zaznamovanih pogledov na preteklost. Kot sredstvo množične komunikacije, ki je bilo tesno vpeto v vsakdanje življenje tukajšnjega prebivalstva, so razglednice lahko vitalni vir informacij o jezikovnih stikih, o prevladujoči, četudi asimetrični dvojezičnosti, in hkrati tudi o sobivanju Slovencev in Nemcev na Spodnjem Štajerskem. Razglednice so sicer širili številni založniki, na njih prevladujoče topografske upodobitve krajev, pokrajin oziroma turističnih znamenitosti pa so povečini uokvirjali nemški, a tudi slovenski oziroma dvojezični napisi. Povrh so posamezni pošiljatelji s svojimi lastnoročnimi zapisi razglednicam dodajali tudi osebno noto. V tem smislu so razglednice služile kot “oder”, na katerem so bile lahko upodobljene oziroma ubesedene zahteve po sicer skupnem spodnještajerskem ozemlju. Z ohranjenih razglednic lahko razberemo tako sledove jezikovnega in »nacionalnega« konflikta, a še toliko bolj tudi sledi dvojezičnosti in sobivanja v vsakdanjem življenju. Dodatno lahko s tem zgodovinskim virom tudi upodabljamo jezikovne krajine Spodnje Štajerske (»linguistic landscape«, Landry/Bourghis). Iz tega lahko razberemo bistvene podatke o moči in statusu obeh jezikov in obenem dobimo vpogled v procese tvorjenja jezikovnih, socialnih in nacionalnih identitet na tem ozemlju.
