Raziskovalna vprašanja

Raziskovalna vprašanja

Namen projekta je preučiti (I) v kolikšni meri razglednice iz obravnavanega obdobja izkazujejo pojav etnične diferenciacije in polarizacije oziroma (II) kako močno se v istem obdobju na razglednicah pojavljajo tudi izrazi nacionalne indiferentnosti (Judson: 2006) in dvojezičnosti. Z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki sega na področje zgodovine, jezikoslovja in kulturnih študij, bomo med drugim iskali odgovore na naslednja vprašanja:

• V kakšnem razmerju in na kakšen način so bili specifični pojavi geografsko porazdeljeni? Kje prevladujejo nemške in kje slovenske jezikovne prakse? Kje se kopičijo dvojezični pojavi? Ali se razlike v razmerjih med številom slovensko in nemško govorečih prebivalcev v posameznih spodnještajerskih krajih odražajo tudi v jezikovni zastopanosti na razglednicah? Ali pa velja prav nasprotno in tovrstne povezave ni mogoče potrditi?

• Kdo tiska in distribuira razglednice? Se je v obravnavanem obdobju krepil delež regionalnih in lokalnih akterjev, ki so sodelovali pri produkciji in distribuciji razglednic? Kako, če sploh, je ta sprememba vplivala na zastopanost enega ali drugega jezika na razglednicah?

• Poskusili bomo dognati, ali se na razglednicah tudi na ravni vizualnih upodobitev pojavlja etnična diferenciacija. Se na razglednicah pojavljajo značilne tematike oziroma vizualna obča mesta, za katera bi bilo mogoče trditi, da si jih simbolno lasti bodisi nemška bodisi slovenska jezikovna skupina? Ali pa velja prav nasprotno in lahko govorimo o splošno razširjenih vizualnih diskurzih, pri čemer do morebitne etnične prilastitve prihaja šele na jezikovni ravni?

• V kakšnem odnosu sta na razglednicah izpričani jezikovna praksa in identiteta pošiljatelja? Na področju Spodnje Štajerske raba jezika ni bila povezana zgolj z etničnimi dejavniki, ampak je bila tudi znamenje posameznikovega socialnega položaja in še zlasti dejstva, da se je v tem času nemščina uporabljala tudi kot lingua franca. V kakšnem razmerju sta bila posameznikova jezikovna praksa in njegova socialna pripadnost? Do kolikšne mere lahko razglednice dajejo informacije o morebitni razširjenosti diglosije oziroma dvojezičnosti na področju Spodnje Štajerske?

• Z ozirom na specifično polje slovenistike nas bodo zanimala tudi vprašanja, ki zadevajo proces vzpostavljanja standardiziranega in kanoniziranega slovenskega knjižnega jezika. V tem smislu bo v središču naše pozornosti še zlasti fenomen sovpadanja slovenskega in nemškega jezika oziroma proces razmejevanja slovenščine od v tem času dominirajoče nemščine. Katere različice slovenskega jezika – na pravopisni, leksikalni in slovnični ravni – lahko odkrijemo na razglednicah in kako jih lahko analiziramo in interpretiramo?